Državljanska režima Slovenije in Ruske federacije z vidika vključevanja mladih v institucionalno politiko

Državljanska režima Slovenije in Ruske federacije z vidika vključevanja mladih v institucionalno politiko: elementi konvergence in divergence

Kakovost vladavine slovenske države je neločljivo povezana z ustanovitvijo neodvisne države in tranzicijo v liberalno demokratično ureditev ter tržni kapitalizem. Integracija v zahodnoevropski demokratični prostor je zapisana v samo jedro samostojne države, posledično pa je tudi liberalizacija gospodarstva ter demokratizacija družbe in politike potekala v tesni navezanosti na zahodnoevropske integracijske procese, še posebej na Evropsko unijo oz. poprej Evropsko gospodarsko skupnost. Za Rusko federacijo velja nekaj povsem drugega. Iz grdega račka mednarodne skupnosti je v novem tisočletju ponovno postala globalna velesila, ki ima svoj pogled na svet, demokratično ureditev ter način delovanja mednarodne skupnosti. Sprva kot del držav BRICS, kasneje pa kot samodržnica, Ruska federacija vse bolj menja položaj partnerice v mednarodni skupnosti v samodržno odločevalko, ki v marsičem kljubuje zahodnemu pogledu na svet, tudi v načinu delovanja demokratičnih institucij. Trenutne okoliščine globalne gospodarske recesije ter krize podpore nadaljevanju procesa evropskega integriranja na eni strani, ter krize ruske ekonomije in valute na drugi, še dodatno vplivajo na delovanje demokratičnih institucij ter predvsem položaj posameznika v samem sistemu. V času teh tektonskih sprememb se državljani pogosto počutijo odtujene od političnega sistema in političnega dogajanja, še posebej ko je govora o mladih, ki so videni kot najbolj problematičen oz. odtujeni del populacije ter hkrati tudi najpomembnejši, saj neposredno predstavljajo prihodnost demokracije. Raziskave namreč kažejo, da se ravno s spreminjajočimi se državljanskimi normami (Dalton, 2009), spremembo vrednot in upadom socialnega kapitala (Putnam, 2002) ter spreminjajočimi se repertoarji, agenti in tarčami politične akcije (Norris, 2002) mladi močno odmikajo od institucionalne politike predstavniške demokracije in to postavljajo pod velik vprašaj (glej še Garcia-Albacete, 2014; Roger i Marti, 2014; Smeets in Van Ham, 2013; Macedo et al., 2005). To je predvsem pomembno zaradi dejstva, da je zadostna stopnja participacije mladih ključna za legitimnost demokratične vladavine. Čeprav v znanstveni skupnosti obstajajo številni poskusi opredelitve narave slovenskega in ruskega državljanstva, pa v relevantni literature ni mogoče zaslediti celostne analize tako enega kot drugega državljanskega režima s poudarkom na perspektivi politične vključenosti državljanov, še posebej mladih. Posledično je temeljni namen projekta celostna analiza obeh državljanskih režimov v primerjalni perspektivi ter ocena vpliva aktualnih kriznih razmer na njihovo sodelovanje v institucionalni politiki. Za potrebe našega raziskovanja bomo uporabili analitični okvir državljanskih režimov, ki je pridobil na pomembnosti v znanstveni skupnosti v zadnjih dveh desetletjih (npr. Jenson & Phillips 1996; Jenson 2007; Jenson & Papillon 2000; Janoski 1998; Shaw & Štiks 2010; Shaw 2010). Predlagan projekt definira državljanski režim v skladu s Shaw in Štiks (2010), ki opredeljujeta državljanski režim kot koncept, ki »vključuje niz različnih pravnih statusov, gledano iz širšega političnega konteksta, ki so osrednjega pomena za izvrševanje civilnih pravic, političnega članstva in polnega socio-ekonomskega članstva v skupnosti…, kakor tudi nekatere statuse notranjega »kvazidržavljanstva« za prebivalce brez statusa državljanstva in zunanjega »kvazidržavljanstva« za posameznike brez (kakor tudi z) državljanstvom, ki prebivajo zunaj teritorija države. Z namenom prikaza specifičnosti posameznih elementov državljanskega režima bo v projektu uporabljena tudi Joppkejeva (2007) tipologija državljanstva kot statusa, pravic in identitete, kar bo omogočalo lažjo umestitev posameznih aspektov režima v običajni diskurz o državljanstvu. Pri našem raziskovanju dveh sodobnih državljanskih režimov želimo predvsem odgovoriti na sledeča vprašanja: Do katere mere in na kakšen način se je državljanski režim oblikoval kot posledica zunanjih faktorjev (EU politik in mednarodnih norm) ter kakšno je bilo razmerje med temi pritiski? Kako kriza vpliva na konceptualizacijo državljanstva mladih v obeh državah? Kateri so ključni elementi trenutnih politik, ki imajo implikacije na državljanstvo mladih in njihovo participacijo v institucionalni politiki? Kako različne državljanske prakse, ki segajo preko državnih meja in so povezane s poprejšnjo ureditvijo ali invencijami novih ureditev (vertikalno ali horizontalno), vplivajo na naravo obeh režimov? V kontekstu predlaganega projekta tako želimo s pomočjo koncepta državljanskih režimov oceniti obseg in naravo naporov za vključevanje mladih v institutcionalno politiko ter to povezati z relevantnimi zgodovinskimi in kontekstualnimi faktorji. Osnovna raziskovalna metoda, ki bo uporabljena v projektu je analiza zakonodajnega okvira ter njegove implementacije s strani relevantnih akterjev. Oceno ravni politične participacije mladih v institucionalni politiki bomo podali na podlagi analize dostopnih mednarodnoprimerjalnih baz podatkov s področja (EVS; WVS), saj uradni podatki le redko beležijo informacije o tej problematiki za to ciljno skupino. To bo dopolnjeno z intervjuji z relevantnimi akterji, kar nam bo omogočilo identificirati logiko repertoarjev urejanja proučevanih aspektov državljanskega režima. Na ta način je mogoče predvideti tudi bodočo dinamiko državljanskega režima ter determinante njegovih sprememb. Kot komplement konvencionalni etnografski tehniki (intervju z relevantnimi akterji/deležniki, ki nadomešča opazovanje z udeležbo) se bomo poslužili še analize arhivskih virov (analiza parlamentarnih dokumentarnih virov ter analiza virov s področja delovanja izvršilne veje oblasti), ki jih bomo analizirali s pomočjo tematske tekstovne analize.