Državljanska režima Slovenije in ZDA v primerjalni perspektivi

Pot Slovenije v Evropsko unijo je bila neločljivo povezana z ustanovitvijo neodvisne države in uspešno tranzicijo v liberalno demokratično ureditev ter svobodni tržni ekonomski sistem. Integracija v zahodnoevropski demokratični sistem je zapisana v samo jedro samostojne države, posledično pa je tudi liberalizacija gospodarstva ter demokratizacija družbe in politike potekala v tesni navezanosti na zahodnoevropske integracijske procese, še posebej na Evropsko unijo oz. poprej Evropsko gospodarsko skupnost. Upodobljena kot odlični učenec je Slovenija izvedla vse potrebne strukturne reforme za polno članstvo v Uniji le trinajst let po razglasitvi samostojnosti in poleg tega postala dobro delujoča članica Združenih narodov, Severnoatlantskega zavezništva, vodila predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, kot prva postsocialistična država vstopila v Evroobmočje ter uspešno predsedovala Uniji.

Kljub temu obstaja tudi temnejša plat slovenske zgodbe o uspehu, ki je bila dolgo časa uspešno skrita pred očmi mednarodne javnosti (Zorn 2005). Podrobnejši vpogled v zgodovino slovenskega državljanstva namreč razkriva nekatera diskriminatorna stališča do nekaterih manjšinskih družbenih skupin, ki so očitno del DNK samostojne države, kakor to velja za poprej opisane procese demokratizacije in liberalizacije, ki so omogočili uspešno tranzicijo. Tovrstna stališča so celo prevalentna med nekaterimi relevantnimi političnimi akterji, znotraj dela civilne družbe, kakor tudi v akademskih krogih ter konstituirajo pomembno konkurenčno alternativo logiki liberalizacije in demokratizacije. Trenutne okoliščine globalne gospodarske recesije ter krize v podpori nadaljnjemu procesu evropskega integriranja utegnejo močno vplivati na relevantnost omenjene konkurenčne agende ter posledično določujoče vplivati na naravo slovenskega državljanstva. Kontekst Združenih držav Amerike (ZDA) je v zgodovinskem in geopolitičnem smislu zelo drugačen, kljub temu pa se ZDA soočajo z enakimi izzivi obravnavajo manjšinskih družbenih skupin, ki so še dodatno radikalizirani v času krize.

Čeprav v znanstveni skupnosti obstajajo številni poskusi opredelitve narave slovenskega državljanstva državljanstva ZDA, pa v relevantni literature ni mogoče zaslediti celostne analize tako enega kot drugega državljanskega režima s poudarkom na perspektivi državljanske vzgoje. Posledično je temeljni namen projekta celostna analiza obeh državljanskih režimov v primerjalni perspektivi ter ocena vpliva aktualnih kriznih razmer na prevladujoče agende, ki oba državljanska režima.

Za potrebe našega raziskovanja bomo uporabili analitični okvir državljanskih režimov, ki je pridobil na pomembnosti v znanstveni skupnosti v zadnjih dveh desetletjih (npr. Jenson & Phillips 1996; Jenson 2007; Jenson & Papillon 2000; Janoski 1998; Shaw & Štiks 2010; Shaw 2010). Predlagan projekt tako definira državljanski režim v skladu s Shaw in Štiks (2010), ki opredeljujeta državljanski režim kot koncept, ki »vključuje niz različnih pravnih statusov, gledano iz širšega političnega konteksta, ki so osrednjega pomena za izvrševanje civilnih pravic, političnega članstva in polnega socioekonomskega članstva v skupnosti…, kakor tudi nekatere statuse notranjega »kvazidržavljanstva« za prebivalce brez statusa državljanstva in zunanjega »kvazidržavljanstva« za posameznike brez (kakor tudi z) državljanstvom, ki prebivajo zunaj teritorija države. Z namenom prikaza specifičnosti posameznih elementov državljanskega režima bo v projektu uporabljena tudi Joppkejeva (2007) tipologija državljanstva kot statusa, pravic in identitete, kar bo omogočalo lažjo umestitev posameznih aspektov režima v običajni diskurz o državljanstvu. Pri našem raziskovanju dveh sodobnih državljanskih režimov želimo predvsem odgovoriti na sledeča vprašanja: Do katere mere in na kakšen način se je državljanski režim oblikoval kot posledica zunanjih faktorjev (EU politik in mednarodnih norm) ter kakšno je bilo razmerje med temi pritiski? Kako omenjeni krizni dogodki vplivajo na konceptualizacijo državljanstva v obeh državah? Kateri so ključni elementi trenutnih politik, ki imajo implikacije na državljanstvo? Kako različne državljanske prakse, ki segajo preko državnih meja in so povezane s poprejšnjo ureditvijo ali invencijami novih ureditev (vertikalno ali horizontalno), vplivajo na naravo obeh režimov? V kontekstu predlaganega projekta tako želimo predvsem oceniti vpliv novih družbenoekonomskih okoliščin na tematike, ki so povezane z državljanstvom in obravnavanjem manjšinskih družbenih skupin.

Osnovna raziskovalna metoda, ki bo uporabljena v projektu je analiza kurikularnih vsebin (učnih načrtov, učbenikov) ter mednarodnoprimerjalnih baz podatkov s področja državljanske vzgoje (ICCS), ki nam bo podala odgovore glede državljanskih režimov z vidika uradnega in poučevanega kurikula. To bo dopolnjeno z intervjuji z relevantnimi akterji, kar nam bo omogočilo identificirati logiko repertoarjev urejanja proučevanih aspektov državljanskega režima. Na ta način je mogoče predvideti tudi bodočo dinamiko državljanskega režima ter determinante njegovih sprememb. Kot komplement konvencionalni etnografski tehniki (intervju z relevantnimi akterji/deležniki, ki nadomešča opazovanje z udeležbo) se bomo poslužili še analize arhivskih virov (analiza parlamentarnih dokumentarnih virov ter analiza virov s področja delovanja izvršilne veje oblasti), ki jih bomo analizirali s pomočjo tematske tekstovne analize.