Posvet »Participacija mladih: Razmerje med sistemom in posameznikom«

25.02.2016 09:00
Razvoj aktivnih državljanov Evrope skozi šolo (dACES)

Posvet »Participacija mladih: Razmerje med sistemom in posameznikom« (v nadaljevanju posvet) je potekal 25. februarja 2016, med 9. in 17.00 uro v Študentskem kampusu (Pivovarniška 6, Ljubljana). Skupaj sta ga organizirala dr. Tomaž Deželan in Mladinski svet Slovenije. Posveta se je udeležilo 33 udeležencev.

Posvet je del projekta, katerega namen je identificirati tematike, probleme in izzive, ki so pomembne za krepitev participacije mladih v Sloveniji ter jih preko oblikovanja priporočil in konkretnih predlogov ustrezno nasloviti (v okviru drugega posveta). Projekt obsega organizacijo dveh posvetov in komunikacijske aktivnosti pred, med in po izvedbi posvetov.

Cilji posveta »Participacija mladih: Razmerje med sistemom in posameznikom«

  • Identifikacija tematike, problemov in izzivov povezanih s participacijo mladih
  • opraviti posvetovanje in razpravo o identificiranih tematikah
  • priprava ožjih naborov tematik/problemov/izzivov, ki jih bomo naslavljali na drugem posvetu


Ciljne skupine:
- Institucije (t.i. državna stran); Urad RS za mladino; Zavod za šolstvo; Center za poklicno izobraževanje; MOVIT) in
- Mladinski sektor (Študentska organizacije Slovenije ; Študentska organizacija Univerze v Ljubljani; Dijaška organizacija Slovenije; Mreža MaMa in njene organizacije članice; Mladinski sveti lokalnih skupnosti; MSS in njegove organizacije članice; Mladinski delegati (OZN, UNESCO, OVSE); Predstavniki mladih v Svet Vlade RS za mladino)

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik MSS, Tin Kampl, ki je poudaril, da je pomembno, da so mladi in slišani in upoštevani. Kot pravi, je politična participacija mladih “eden od osnovnih pogojev za vzpostavitev in delovanje demokratične skupnosti” in kot taka tudi eno od vodilnih načel človekovih pravic. Po njegovem, “visoka stopnja politične participacije zagotavlja boljše informacije političnim odločevalcem o dejanskih preferencah mladih in zvišuje kakovost življenja posameznikov in skupnosti.”

S predstavitvijo teme je nadaljeval dr. Tomaž Deželan, ki je izpostavil spreminjajočo podobo politične participacije. Kot pravi, obstaja velik razkorak med različnimi predstavami o politični participaciji. Ta se, kot pravi, “spreminja in preoblikuje, glede na različne faktorje.” Opozoril je, da je ob “merjenju” politične participacije, tudi med mladimi, vedno dobro pogledali in interpretirati analizo obiska volitev. Udeležba namreč, kot pravi, kontinuirano pada (tako v vzhodnem delu Evrope, kot zahodnem, celotni EU in drugod – globalno).

Posvet se je nato nadaljeval z omizjem, ki so ga sestavljali Bandelj Elido, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, Janez Škulj iz Zavoda MOVIT ter Zorko Škvor iz Urada RS za mladino. Zbrani so razpravljali o tem, kaj lahko država in lokalne skupnosti naredijo za participacijo mladih v političnem prostoru? Vsi so hkrati iskali odgovor tudi na to, ali v Sloveniji politična participacija mladih sploh predstavlja problem.

Na drugem panelu z naslovom “Kolikšna je odgovornost posameznika in samega mladinskega sektorja za stanje na področju politične participacije mladih?” pa so sodelovali Domen Kos iz Inštituta za politični menedžment, Matjaž Vodeb iz Zavoda BOB in Tin Kampl, predsednik MSS.Tudi tokrat so vsi trije govorci uvodoma poskušali odgovoriti na osnovno vprašanje ali imamo v Sloveniji s politično participacijo mladih problem.

Veliko je bilo na posvetu govora tudi o šibki civilni družbi in nizki podpori nevladnim organizacijam pri nas, kar vključuje tudi šibek mladinski sektor, saj se posledično težje promovirajo in uveljavljajo tudi interesi mladih generacij. Slišali smo, da sistem nima posluha za mlade, da jih stigmatizira kot premlade in nekompetentne. Prav tako pa k participaciji ni sposobno prispevati šolstvo, saj to postavlja vsebine aktivnega državljanstva v okvire lastnega sistema, ki pa v osnovi ni naravnan participatorno in demokratično, zato ne more aktivno prispevati k večji participaciji.

Delo v skupinah

Zbrani na posvetu so se po kratki pavzi razdelili tudi v 2 skupini. V skupinah so nato natančneje identificirali problematiko politične participacije mladih, predvsem kar zadeva spreminjajočih se načinov, tarč in akterjev političnega delovanja. Pri tem so poskušali identificirati, kolikšen del odgovornosti za nastalo situacijo gre pripisati strukturi (državi, javnim oblastem, izobraževalnemu sistemu, prevladujoči ideologiji) in kolikšen del posamezniku (spreminjajoče se vrednote, upad občutka odgovornosti, pretiran individualizem…).


Identificirani izzivi in problemi (presek zaključkov obeh delovnih skupin)

Na ravni SISTEMA/STRUKTURE:
a)    Ideologije in prevladujoča prepričanja ter norme, ki so izključujoče do mladih
b)    Netransparentnost političnega procesa
c)    Pomanjkanje državljanske vzgoje (civic education), šibka civilna družba
d)    Nizka politična kultura, stigmatizacija politike, nezaupanje, neizpolnjevanje obljub (problem "prelomljene obljube"), neučinkovitost političnih struktur in procesov
e)    Pomanjkanje integritete nosilcev politične oblasti in njihovo zasledovanje individualnih interesov
f)    Nesankcioniranje slabih vedenjskih in »političnih« vzorcev
g)    Birokratski postopki
h)    Zatiranje posameznika s strani sistema
i)    Mladi politiki ne zagovarjajo (interesa) mladih
j)    Stigmatizacija mladih
k)    Odtujenost predstavnikov mladih od mladih
l)    Problem "getoizacije" sektorja in mladine v politiki

Na ravni POSAMEZNIKA:
a)    Nepoznavanje sistema in možnosti, pomanjkanje politične socializacije
b)    Mišljenje da se ne da nič spremeniti, cinizem
c)    Nekritičnost in nemotiviranost posameznikov
d)    Individualizacija mladine (postmoderni posameznik in prevladovanje postmodernih vrednot) in umik v zasebnost
e)    Zaščitniško vedenje odraslih
f)    Odsotnost pravega "follow-up-a" ter onemogočeno spremljanje učinkov same participacije mladih (potreba po transparentnosti skozi vse faze oblikovanja in izvajanja politik)
g)    Problem binarnega razumevanja politike in političnega prostora (osiromašenje sredine in radikalizacija političnega prostora, ki odvrača ljudi od politike)
h)    Drugačen politični imaginarij mladih (politično je za mlade nekaj drugega kot za starejše)
i)    Negativna konotacija besede politika
j)    Neprispevanje v družbi zaradi lastnih interesov
k)    Nezagotovljena eksistenca



Posvet »Participacija mladih: Razmerje med sistemom in posameznikom«